Evropska komisija je nedavno predstavila odločitev, ki bo verjetno preoblikovala konkurenco na avtomobilskem trgu, še posebej v času, ko se elektrifikacija voznega parka v Evropi pospešuje. V odgovor na pritiske avtomobilskih proizvajalcev so se odločili podaljšati rok za dosego ciljev zmanjšanja emisij CO2 do leta 2027, kar je sprožilo val kritik med okoljevarstvenimi organizacijami.
Zasuk v smeri ciljev za emisije CO2
Komisija je po dolgih pogajanjih sprejela predlog, ki omogoča prožnost pri doseganju ciljev CO2 za avtomobilske proizvajalce. Namesto da bi morali doseči stroge cilje že v letu 2025, bodo proizvajalci zdaj imeli priložnost izračunati povprečne emisije za obdobje med 2025 in 2027, kar jim omogoča, da prestavijo svoje napore za zmanjšanje emisij brez takojšnjih finančnih kazni.
To odločitev je sprožil intenziven lobi avtomobilske industrije, predvsem s strani nekaterih evropskih ministrov, ki so zahtevali “omilitev” ciljev. Stéphane Séjourné, evropski komisar za industrijsko strategijo, je že v preteklosti opozoril, da bi bile ukrepe v nasprotju z interesi evropskih proizvajalcev.
Kako bo deloval nov sistem ocenjevanja
Predlagani sistem pomembno spreminja način, kako bodo emisije štete in kaznovane:
- Ni kazni za leto 2025 in 2026
- Ocenjevanje bo temeljilo na povprečnih emisijah v obdobju 2025–2027
- Proizvajalci bodo lahko sklenili zavezništva za deljenje emisij med različnimi znamkami
Ta fleksibilnost bo proizvajalcem omogočila, da zaostanejo za cilji v zgodnjih letih, vendar nadoknadijo z boljšimi rezultati v kasnejših letih, brez da bi imeli takšne kazni kot so bile prvotno predvidene.
Kritike okoljskih organizacij: Zastoj pri elektrifikaciji
Ta odločitev je takoj naletela na ostre kritike iz strani organizacij, kot je Transport & Environment (T&E). Po mnenju T&E komisija zgreši cilj, saj ignorira najnovejše napredke na področju električne mobilnosti, ki je v Evropi v začetku leta 2025 dosegla 28 % rast. Julia Poliscanova, odgovorna za električno mobilnost pri T&E, trdi, da bo ta odločitev zavrela sprejetje električnih vozil, saj bo omogočila širšo prodajo vozil z motorji z notranjim izgorevanjem.
Mednarodni svet za čisto transportno tehnologijo (ICCT) deli podobno mnenje, poudarjajoč, da bi to lahko vodilo do večje prodaje vozil z motorji na fosilna goriva, kar bi imelo dolgoročne negativne okoljske posledice.
Dolgoročni okoljski vpliv
Posledice tega zamika bi lahko bile precejšnje. ICCT ocenjuje, da bo to vodilo v znatno povečanje emisij CO2 v prihodnjih letih. Vsako dodatno prodano vozilo z motorjem na notranje izgorevanje bo verjetno ostalo na cestah še več kot 250.000 kilometrov, preden bo zamenjano z bolj čistim vozilom.
Posledica | Kratkoročni vpliv | Dolgoročni vpliv |
---|---|---|
Prodaja električnih vozil | Verjeten upočasnitev | Zakasnitev elektrifikacije |
Emisije CO2 | Začasno povečanje | Dodatna onesnaževalna obremenitev za 10–15 let |
Investicije proizvajalcev | Preusmeritev k vozilom na gorivo | Tveganje za izgubo tehnološke konkurenčnosti |
Proces sprejemanja odločitev še ni zaključen
Pomembno je opozoriti, da ta predlog še ni uraden. Za začetek veljavnosti bo potrebna odobritev Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije. Ta zakonodajni postopek bi lahko še spremenil nekatere podrobnosti predloga, vendar pa splošna smer, ki so jo začrtali, kaže na to, da se bo ta fleksibilnost verjetno ohranila.
Naslednji meseci bodo odločilni za to, ali bo ta fleksibilnost ostala nespremenjena ali pa bodo našli kompromis, da bi omejili njen vpliv na prehod na električno mobilnost. Proizvajalci, ki so uspeli doseči, kar so želeli, bodo morali zdaj dokazati, da ta dodaten čas ne bo upočasnil njihovih prizadevanj za elektrifikacijo v srednjeročnem obdobju.
Napetosti med ekonomskimi in okoljskimi cilji
Ta odločitev ponazarja stalno napetost, ki obstaja med ekonomskimi interesi in okoljskimi cilji v evropski politiki. Čeprav prehod na čistejšo mobilnost z opustitvijo motorjev na fosilna goriva do leta 2035 izgleda kot neizogiben cilj, pa bo pot do tja verjetno bolj zapletena, kot smo sprva pričakovali