Trenutno trg avtomobilov stagnira. Zakaj? Ali gre zgolj za vprašanje kupne moči? Kaj pravzaprav čakamo?
Kljub zmanjšanju kupne moči zaradi inflacije cen hrane in energije ter naraščajočim cenam avtomobilov, ki so že od leta 2010 v porastu, se zdi, da se trg avtomobilov v Franciji in Evropi le redko premika naprej. Zdi se, da se število novih nakupov zmanjšuje, ljudje se odločajo predvsem za rabljene avtomobile, parkirišča pa postajajo vedno starejša.
Kaj nam ponujajo avtomobilski proizvajalci?
Ko se pogovarjamo o avtomobilih, ne morem mimo enega dejstva, ki ga vedno znova omenim – pomanjkanje navdušenja nad tem, kar nam je danes ponujeno. Kdo si želi avtomobila, katerega volan začne vibrirati že ob približanju sredinske črte ali robu ceste, avtomobil, ki začne piskati ali celo zavira, če prehitro presežemo dovoljeno hitrost, ki jo zazna GPS? Ali pa, kdo uživa v tem, da mora za zmanjšanje prezračevanja ali povečanje ogrevanja vstopiti v meni na zaslonu, kjer se je treba izogibati napačnim ikonom, še posebej, če cesto pretrga hrapavost vozišča?
Takšni napredki niso samo neprijetni, ampak so tudi nevarni. Zamisli o prostoročnem telefonskem klicu z uporabo glasovnih ukazov so hitro nadomestile vedno večje zaslone, ki jih moramo nenehno preklapljati z zasloni avtomobila. Od uvedbe ESP, kamere za vzvratno vožnjo in osvetlitve ovinkov pred več kot petnajstimi leti, se res ni zgodilo kaj dosti, kar bi naše avtomobile naredilo bolj privlačne.
Prehitevanje avtomobilskih izboljšav
Ob tem moram omeniti tudi mehaniko. Kje so tisti lepi motorji z 4, 5, 6 valji, tisti 1,8 in 2-litrski motorji, ki so bili obdavčeni, a so bili še vedno pravi užitek za vožnjo? Kdo uživa v tem, da prižge mini trivaljni turbo motor, ki grga in vibrira kot dizel ter se mu težko uspe premakniti avto s težo 1,5 tone, ko je v njem še nekaj potnikov?
In za kakšno ekonomijo gre? Tisti, ki so prešli z turbo dizelskega motorja na bencinsko različico z direktno injekcijo, so hitro ugotovili, da so poraba in emisije CO2 na avtocesti narasle, še posebej pri tistih, ki so izbrali SUV-je. V primerjavi z nekdanjimi bencinskimi motorji, izboljšave v porabi niso vedno opazne.
Poleg tega so se mnogi morali soočiti z skritimi stroški, kot so težave z emisijskimi sistemi, turbopuhali, zobatimi verigami ali ventili. Dizel morda ni bil najbolj zanesljiv v svojih zadnjih letih, a vsaj bil je varčen. Danes pa je doseči 300.000 km brez težav prava redkost, razen pri nekaterih japonskih vozilih.
Električni avtomobili kot prihodnost
Zdi se, da vse pritiska k prehodu na električna vozila. Te imajo številne prednosti, saj so dosti bolj zanesljiva, vzdrževanje pa je dve ali trikrat cenejše, poleg tega pa prihranite tudi pri gorivu.
Toda, čeprav so termični avtomobili včasih zagotovo ponujali več užitka v vožnji, bo električni avtomobil boljši jutri. Ne govorim o novih polnilnih postajah, ki že obstajajo – te so že povsod, na parkiriščih trgovin, v mestih, na avtocestnih počivališčih. Gre za napredek v avtonomiji.
Nikakor ni teden, da se ne bi pojavila novica o novi vrsti baterije, ki bo cenejša, lažja, hitreje se bo polnila in imela večji doseg, vse to pa s pomočjo novih materialov kot so žveplo, natrij ali drugi čudoviti materiali. Tudi silicij, ki je preprost mineral, pridobljen iz peska, obeta 73-odstotno zmanjšanje teže, kar pomeni, da bo avtonomija z novo baterijo lahko dosegla 900 km z baterijo, ki je dvakrat lažja od trenutnih NMC baterij.
Kako bo to vplivalo na našo izbiro?
Spomnite se leta 1965, ko ste med izbirali med Peugeotom 404 in Renaultom 16, ki sta požirala 10–11 litrov na 100 km za 60 konjskih moči, in ko je bilo treba menjava olja vsako leto ali vsakih 5.000 km. Nato pa so prišle nove generacije motorjev, ki so bile celo bolj varčne in lažje vzdrževane, z intervalom menjave olja na 40.000 km.
Danes, podobno kot takrat, električni avtomobili zaostajajo samo zato, ker bodo nove generacije baterij z revolucionarnimi napredki za prihodnje modele, še vedno boljše, hitrejše in bolj dostopne. Po napovedih bodo že čez pet ali deset let danes prodajani električni avtomobili zastareli, saj bodo nadomestili z novimi baterijami, ki bodo še bolj zmogljive in cenovno ugodne.
Ta prehod v boljšo prihodnost me spominja na besede filozofa Antonioja Gramscija iz tridesetih let prejšnjega stoletja: “Stari svet umira, novi svet se težko pojavi, in v tem poltemnem prostoru se pojavljajo pošasti.”
Kaj je pošast? Morda razpad evropske avtomobilske industrije, kitajski proizvajalci avtomobilov ali Elon Musk.
