Kar se je začelo kot običajna praznična vožnja v Madrid, se je za Johna Stephena končalo z neprijetnim finančnim šokom. Polnjenje električnega avtomobila ga je stalo več kot celoten dopust – in to brez odziva enega največjih ponudnikov energije na svetu.
Presenetljiv račun za polnjenje: kako je prišlo do 1.200 € stroška
Ko je decembra 2025 z ženo obiskal Madrid, se je upokojeni Britanec odločil, da svoj električni avto napolni na eni od Shellovih javnih polnilnic. Sprva je vse potekalo normalno – 18,88 kWh energije bi ga moralo stati okoli 70 evrov, kar je tudi plačal. Toda nekaj dni kasneje je na bančnem izpisku opazil dodatno bremenitev v višini 1.124 evrov, ki je bila povsem nerazložljiva.
Najbolj nenavaden del zgodbe? Obtožena je bila več kot 12 dni dolga povezava, medtem ko sta bila John in njegova spremljevalka že naslednje jutro na poti v drugem vozilu. Priklop vozila naj bi trajal dober teden po tem, ko je vozilo dejansko že zapustilo lokacijo.
Kako visoki so običajni stroški za električna vozila?
V primerjavi s tem ekscesom so realni stroški električnega polnjenja bistveno nižji. Povprečno 100 kilometrov vožnje stane med 7 in 11 evrov, odvisno od vozila in lokacije polnjenja. Prav zaradi tega mnogi vozniki prehajajo na elektriko – kljub višji nakupni ceni so obratovalni stroški praviloma nižji kot pri vozilih z motorjem na notranje izgorevanje.
Za Johna se je ta prednost hitro obrnila v slabo izkušnjo. Od takrat svoj avto polni izključno doma, kjer mu streho krasi sončna elektrarna. Gre za rešitev, ki ne le prihrani denar, temveč tudi dodatno zmanjšuje ogljični odtis.
Shell molči, Stephen ukrepa
Kljub večkratnim poskusom ni prejel nobenega odgovora s strani Shella. Poslal je več e-poštnih sporočil, klical podporo uporabnikom, celo priložil dokaze o tem, da na dan obremenitve sploh ni bil na lokaciji. A podjetje se ni odzvalo.
Zato je John odločilno ukrepal – podal je prijavo in prekinil pogodbo s Shellom. Očitno napačno zaračunavanje brez možnosti pogovora je močno omajalo njegovo zaupanje v storitev. Zadeva zdaj že poteka po sodni poti.
Kaj se lahko naučijo drugi lastniki električnih vozil?
Ta primer služi kot opozorilo vsem uporabnikom javnih polnilnic. Električna mobilnost morda res prinaša številne prednosti, a z njo pridejo tudi nova tveganja. Strokovnjaki svetujejo:
- vedno hranite račune za polnjenja,
- redno preverjajte bančne izpiske,
- uporabljajte preverjene aplikacije z jasnimi ceniki.
V prihodnosti se pričakuje večja regulacija cen in standardizacija storitev. Potrošniške organizacije po Evropi že pozivajo k boljši zaščiti uporabnikov in transparentnejšim tarifam, še posebej ker gre za hitro rastoč sektor.
Zakaj primer ni osamljen
Čeprav je Stephensova zgodba ekstremna, ni edinstvena. Polnilna infrastruktura se še razvija in včasih tudi največji igralci – kot je Shell – ne sledijo lastni rasti. Brez ustrezne tehnične in uporabniške podpore tvega celoten sistem izgubo zaupanja potrošnikov.
Zato primer ni le anekdota, ampak simptom večje težave v zgodnji fazi električne tranzicije. John Stephen je svoj primer izpostavil tudi zato, ker želi drugim voznikom prihraniti podobno bolečino – in opozoriti industrijo, da je zaupanje nekaj, kar je treba graditi, ne izkoriščati.
