V Evropi se proizvajalci ne premikajo z enako hitrostjo proti električni prihodnosti. Nekateri komajda presegajo en odstotek v skupni prodaji, medtem ko drugi že kažejo resne ambicije in rast. Čas do 2035, ko bo prepoved klasičnih motorjev neizogibna, se hitro izteka.
Razlike v evropskem napredku
Ko sem se pred kratkim z dobrim prijateljem peljal z njegovim novim električnim vozilom, sem opazil, kako tiho in gladko je vožnja v primerjavi z bencinskimi avtomobili. A za mnoge velike znamke ta prihodnost še vedno zavzema le simbolični del njihove prodaje. Podatki raziskave Jato Dynamics kažejo, da je delež električnih vozil v registracijah posameznih proizvajalcev od leta 2018 zelo različen – nekateri komajda presegajo en odstotek skupnih prodanih enot, medtem ko drugi že dosegajo dvomestne številke.
Ključne besede: trajnost, inovacije, električna mobilnost, premik, izpusti CO2
Cilj do leta 2035
Evropski parlament je napovedal, da bo od leta 2035 prepovedal prodajo novih avtomobilov s klasičnimi motorji na notranje izgorevanje. To pomeni, da imajo proizvajalci še manj kot 15 let, da izvedejo praktično revolucijo svojih modelov. V praksi to pomeni preobrazbo proizvodnih linij, razvoj baterijskih tehnologij in vzpostavitev obsežne mreže hitrih polnilnic. Zdi se, kot da se je industrija znašla na prelomnici, kjer bo vsak zamujeni leto merilo zaostanka.
Primer Ford in Toyota
Ford je z modelom Mustang Mach-E končno presegel magično mejo enega odstotka v registracijah električnih vozil leta 2021, a to še zdaleč ni zadostno za dosego prihodnjih standardov. Moja soseda je navdušena nad odzivnostjo Mach-E, a je hkrati razočarana nad omejeno ponudbo dodatne infrastrukture. Toyota, ki svoje upanje polaga predvsem v vodikov pogon z modelom Mirai, se ukvarja z izzivi visokih stroškov in omejene mreže polnilnic, kar se odraža v skromnih številkah prodaje.
Presenečenje Jaguar Land Rover
Medtem ko skoraj vsi proizvajalci beležijo rast, je Jaguar Land Rover edini, ki je nazadoval. Lastnika Jaguarja I-Pace sem srečal na lokalnem polnilnem mestu, kjer je čakal svojo vrsto že več ur zaradi pomanjkanja polnilnih enot. Pogoste motnje v dobavljanju polprevodnikov so dodatno otežile proizvodnjo in razpoložljivost vozil, zato je delež električnih modelov v skupni prodaji padel, medtem ko so konkurenti, kot sta Nissan/Renault in korejski tandem Hyundai/Kia, krepili svoj zaledje in povečali udeležbo na trgu.
Kam naprej?
Evropi ostaja manj kot desetletje, da doseže ambiciozni cilj. Proizvajalci morajo pohiteti – tako na področju razvoja baterij, kot tudi na širitvi polnilne infrastrukture in dostopnosti cenovno ugodnih modelov. Le koordiniran pristop med državami, avtomobilskimi znamkami in energetskimi podjetji bo omogočil, da električna vozila postanejo prvi izbiri voznika prihodnosti.
