Razprava o območjih z nizkimi emisijami (ZFE) v Franciji se je znova zaostrila s predlogom, ki bi lahko popolnoma spremenil urbani prometni ekosistem. Ko se ta omejevalna območja množijo po Franciji, je 35 poslancev predstavilo drastičen predlog: popolna prekinitev teh ukrepov za pet let. Ta pobuda postavlja številna vprašanja za lastnike vozil, zlasti za tiste, ki so investirali v električna vozila z namenom, da bodo lahko brez omejitev vozili v teh reguliranih območjih.
Povečan nasprotovanje ZFE v parlamentu
Protiukrepi proti ZFE postajajo vse močnejši znotraj Nacionalne skupščine. Skupina 35 poslancev je nedavno te cone označila za „socialno sprejemljive“ in zahtevala njihovo takojšnjo prekinitev. Glavni razlog za njihovo kritiko temelji na socialni nepravičnosti, ki bi jo predstavljala prepoved dostopa v mestna središča za državljane, ki si ne morejo privoščiti nakupa novega vozila.
Poslanci so zelo neposredno izrazili svoje stališče: „Del prebivalstva bi lahko imel občutek, da mu očitajo ‘zločin revščine’. Preveč revni, da bi imeli pravo vozilo, ki omogoča prevoz!“. Ta pozicija naleti na odmev pri številnih Francozih, ki ZFE vidijo kot diskriminatorni ukrep.
Primer Strasbourga je odličen primer tega naraščajočega upora. Mesto v Alzasu je nedavno odločilo, da bo preložilo začetek veljavnosti omejitev za vozila Crit’Air 3, zaradi protestov prebivalcev in zapletenosti izvedbe ukrepa.
Dvomi o ekološki smiselnosti ZFE
Poleg socialne razsežnosti poslanci nasprotniki ZFE postavljajo pod vprašaj tudi njihovo ekološko upravičenost. Po njihovem mnenju ekološki učinki teh območij še niso prepričljivo dokazane, saj naj bi se onesnaževalne emisije zmanjšale že dolgo pred uvedbo omejitev.
To trditev je treba dopolniti z nekaj dejstvi:
- Bencinski avtomobili, starejši od leta 1997, izpuščajo do 30-krat več prašnih delcev kot novejši modeli.
- Dieselski avtomobili, starejši od leta 2006, lahko sproščajo do 80-krat več dušikovih oksidov (NOx) kot sedanji modeli.
- Izboljšanje kakovosti zraka v mestnih območjih, kjer so bile podobne omejitve uvedene v tujini, se giblje med 5 % in 20 %, odvisno od onesnaževal.
Strokovnjaki za onesnaževalce so na splošno prepričani, da so takšni ukrepi učinkoviti, ko so del širše politike trajnostnega prometa. Kljub temu pa je res, da naravno prehajanje avtomobilskega parka na manj onesnaževalna vozila že pomembno pripomore k izboljšanju kakovosti zraka.
Tehnični izzivi avtomatskega kaznovanja
Uvedba ZFE se sooča z velikim izzivom: zapletenostjo sistema nadzora. Avtomatsko kaznovanje, načrtovano za leto 2026, zahteva vzpostavitev baze podatkov, ki bi povezana registrske številke z razvrstitvijo Crit’Air za vozila. Ta tehnološki sistem postavlja vprašanja glede svoje izvedljivosti in stroškov.
| Tehnični izzivi | Posledice |
|---|---|
| Ustanovitev nacionalne baze podatkov | Sinhronizacija z različnimi administrativnimi evidencami |
| Namestitev nadzornih kamer | Značilen finančni vložek za občine |
| Zanesljivost sistema za prepoznavanje | Tveganje napačnih kazni |
| Varstvo osebnih podatkov | Uskladitev z GDPR in drugimi predpisi |
Ti tehnični zapleti krepijo argumente nasprotnikov ZFE, ki menijo, da so stroški teh infrastrukturnih projektov v primerjavi z morebitnimi okoljskimi koristmi preveliki.
Vpliv na trg električnih vozil
Pobuda za prekinitev ZFE se dogaja v času, ko že prihaja do nekaterih turbulenc na trgu električnih vozil. Kljub temu, da so prodaje električnih vozil v letu 2023 narasle za 25 %, se v začetku leta 2024 pojavljajo znaki upočasnitve zaradi zmanjšanja vladnih subvencij.
Prekinitev ZFE bi lahko imela resne posledice:
- Upočasnitev prodaje električnih vozil, katerih eden izmed glavnih prodajnih argumentov je bil dostop do mestnih središč.
- Možna devalvacija vrednosti rabljenih električnih vozil, saj se njihova primerjalna prednost zmanjša.
- Nezaupanje za proizvajalce, ki so masovno investirali v elektrifikacijo svoje ponudbe.
- Odložitev odločitev o nakupu s strani potrošnikov zaradi nestabilnosti regulative.
Za lastnike električnih vozil ta situacija ustvarja občutek nepravičnosti. Mnogi so se odločili za višji finančni vložek – pogosto med 5.000 in 10.000 evrov več kot za enakovreden bencinski model – z namenom, da se prilagodijo prihodnjim mestnim omejitvam in prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti.
Alternativni predlogi za popolno prekinitev
Kljub tej zapleteni situaciji se pojavljajo tudi glasovi, ki predlagajo intermediarne rešitve namesto popolne prekinitve ZFE. Nekateri od predlogov vključujejo:
- Postopno uvajanje ZFE, z daljšimi prehodnimi obdobji, ki bi omogočila gospodinjstvom z manjšimi dohodki, da se pripravijo na zamenjavo vozil. Ta pristop so že sprejele nekatere mestne aglomeracije, ki so prestavile svoje roke.
- Krepitev ciljanih finančnih subvencij za gospodinjstva z manjšimi prihodki. Ustanovitev posojil z ničelno obrestno mero za mobilnost bi lahko olajšala nakup čistih vozil za najranljivejše skupine.
- Širitev izjem za določene kategorije ljudi, zlasti za tiste, ki potrebujejo vozilo za poklicno dejavnost ali tiste, ki živijo v predelih, slabo povezanih z javnim prevozom.
- Pospešeni razvoj alternativnih infrastrukturnih rešitev, kot so javni prevoz brez emisij, varne kolesarske poti ali električni avtoprevozi. Te rešitve bi lahko zmanjšale odvisnost od lastništva vozil.
Te alternative kažejo željo po usklajevanju okoljske nujnosti in socialne pravičnosti, hkrati pa zagotavljajo prožnost gibanja za državljane.
Nejasna prihodnost mestne mobilnosti
Predlog za prekinitev ZFE se nahaja v širšem kontekstu vprašanj glede javnih politik mobilnosti. Ob nujnosti ukrepov zaradi podnebnih sprememb se debatira med zagovorniki hitre prehoda v zeleno mobilnost in tistimi, ki podpirajo postopen pristop, ki upošteva družbeno-ekonomske realnosti.
Bitka okoli ZFE zelo dobro ponazarja to napetost. Če bi predlog 35 poslancev uspel, bi to pomenilo velik korak nazaj v francoski okoljski politiki in lahko postavil zaskrbljujoč precedens za druge ekološke ukrepe.
Za lastnike električnih vozil in proizvajalce, ki so stavili na to tehnologijo, je izid te razprave ključnega pomena. Nestabilnost regulative ostaja ena izmed največjih ovir za masovno sprejetje brez emisijskih vozil, kar je nujno za dosego podnebnih ciljev Francije. Dialog med različnimi deležniki – izvoljeni predstavniki, državljani, proizvajalci vozil, strokovnjaki za mobilnost in okolje – je še posebej potreben, da se doseže ravnovesje med okoljsko ambicijo in socialnim realizmom.
