Čeprav so vsi napovedovali množično invazijo kitajskih električnih vozil na evropske trge, nedavni podatki kažejo povsem drugačno zgodbo. To stanje je presenetilo strokovnjake in si zasluži pozornost, saj spreminja pričakovanja glede prihodnosti kitajskih proizvajalcev v Evropi.
Hiter upad kitajskih izvozov
Februar 2025 je zaznamoval pomemben trenutek v zgodbi kitajskih proizvajalcev avtomobilov na svetovnem trgu. Izvozi kitajskih električnih vozil so padli za 18 % v primerjavi z lani, saj so se številke ustavile pri 92.625 vozilih prodanih v tujini. Ta padec je presenetljiv, saj je prejšnje leto zaznamovalo trajno rast.
Evropski trgi so bili še posebej prizadeti, saj so uvozi kitajskih vozil padli za kar 30 %, skupno 28.866 vozil. Belgija, ki je glavna vstopna točka v Evropo, je zabeležila upad za 41 %. Združeno kraljestvo je nekoliko bolje prestalo ta upad, saj je padlo le za 2,9 %. Kar je še bolj presenetljivo, je, da je delež kitajskih znamk v registracijah popolnoma električnih vozil v Evropi padel na 6,9 % v februarju, kar je najnižja številka v zadnjih dveh letih. To je velik upad glede na 7,8 % v januarju, medtem ko so skupne prodaje električnih vozil v Evropi še vedno naraščale za 26 %.
Carinske ovire: učinkovit zid
Evropska unija je sprejela protekcionistične ukrepe, ki so očitno učinkoviti. Dodatni carinski dajatvi, ki dosegajo 45 % za določene modele, so pomembno upočasnile prodajo kitajskih vozil.
Te dajatve vplivajo na različne blagovne znamke na različne načine:
- MG je doživel padec prodaje za 67 % z le 2.260 registracijami v februarju
- BYD, ki je manj prizadet z 27 % dajatve, je povečal prodajo na 4.436 vozil
- Znamke, kot sta Xpeng (+259 %) in Leapmotor (+5.840 %), so kljub temu napredovale
V ZDA je situacija še hujša. Uvoz je padel za 97 %, saj je administracija v letu 2024 uvedla 100 % carinske dajatve.
Azija in nastajajoči trgi: nasprotujoči si trendi
Tudi Azija, naravni trg za širitev kitajskih proizvajalcev, kaže znake upočasnitve. Izvozi so padli za 2,7 %, skupno 48.000 vozil. Tajska je zabeležila padce za 17 %, medtem ko je Južna Koreja doživela upad za 51 %, saj se mora spopasti s konkurenco Kia in Hyundai.
Nekateri nastajajoči trgi pa ponujajo obetavne rezultate. Mehika je dosegla izjemen porast 623 % uvoza, z 7.847 vozili. Indonezija je napredovala za 79 %, Turčija pa za 131 %.
Brazilija predstavlja še en zanimiv primer. Brez carinskih ovir in omejitev imajo kitajski proizvajalci kar 82 % tržnega deleža električnih vozil, pri čemer BYD prevladuje s 70 % prodaje. V tej državi se električni avtomobili hitro razvijajo (+133 % na letni ravni), kar kaže na velik potencial kitajskih proizvajalcev v državah brez regulatornih ovir.
Patriotizem: skrivna evropska orožja
Poleg carinskih dajatev je pomemben dejavnik, ki ga je težje izmeriti, patriotizem potrošnikov. Številni kupci v Evropi namerno izbirajo lokalne blagovne znamke, ker so čustveno navezani na evropsko avtomobilsko industrijo.
Ta trend pojasnjuje, zakaj nobena kitajska znamka ne najde prostora v top 20 prodaje v Franciji v prvem četrtletju 2025. Na evropski ravni je samo BYD Seal U uspel priti na zadnje mesto tega seznama.
Nakup vozila postaja politični akt, kjer industrijska suverenost postaja enako pomembna kot tehnične lastnosti izdelka. Evropski proizvajalci so očitno razumeli to dimenzijo in jo vključujejo v svoje tržne strategije.
Strategija prilagoditve kitajskih proizvajalcev
Zaradi teh ovir so se kitajski proizvajalci prilagodili. BYD hitro gradi tovarne v Evropi, da bi se izognili carinskim dajatvam in pridobili oznake “Made in Europe”.
Druge blagovne znamke, kot je MG, so spremenile svojo strategijo in se raje osredotočile na hibridne modele, da bi ohranile svoj tržni delež in se prilagodile evropskemu povpraševanju.
| Proizvajalec | Prilagoditvena strategija | Rezultati februar 2025 |
|---|---|---|
| BYD | Gradnja tovarn v Evropi | +100 % (4.436 vozil) |
| MG | Preusmeritev k hibridom | -67 % (2.260 vozil) |
| Xpeng | Osredotočanje na visokotehnološke modele | +259 % |
Napovedani val kitajskih električnih vozil v Evropi se očitno ustavi za trenutek. Analitiki prilagajajo svoje napovedi in zdaj pričakujejo, da se bo tržni delež stabiliziral pri 15 % do leta 2030, kar je daleč od prej napovedanih katastrofalnih scenarijev.
Medtem evropski proizvajalci že bijejo boj proti času, da bi ujeli izgubljen tehnološki in komercialni zamah. Volkswagen, Stellantis in Renault vlagajo ogromna sredstva v razvoj platform, namenjenih za električna vozila, in delajo na zmanjšanju stroškov proizvodnje, da bi ponudili konkurenčne modele.
Ali Evropa postaja zadnja trdnjava pred kitajsko ofenzivo?
Naslednji meseci bodo pokazali, ali se bo ta trend še nadaljeval, ali pa gre le za začasno pavzo v kitajski osvajalski poti. Ena stvar pa je zdaj jasna: bitka za električno mobilnost se ne bo odločala samo na tehničnem področju, ampak tudi na družbenem in kulturnem terenu, kjer patriotizem postaja pomemben dejavnik v nakupnih odločitvah.
