Zmanjšanje prometa in uporabe avtomobilov bi moralo prispevati k zmanjšanju onesnaževanja zraka. A vendar pa to prinaša tudi nepredvidene posledice, kot je povečanje koncentracije metana v ozračju, kot je pokazala študija objavljena v reviji Nature.
Zmanjšanje prometa in onesnaževalci v zraku
Se zmanjšanje prometa resnično pripomore k nižji onesnaženosti zraka? Čeprav to ne odpravi vseh onesnaževalcev v ozračju, so podatki, kot so tisti iz Airparif, med prvim velikim zaprtjem leta 2020 dokazali, da je bila opazna zmanjšanje koncentracije dušikovih oksidov, medtem ko je bil vpliv na fine delce manj izrazit. A kar je še bolj presenetljivo, so raziskovalci opazili nenaden porast koncentracije metana v ozračju na različnih mestih po svetu, kjer se je promet v tem obdobju zmanjšal.
Zakaj je zmanjšanje dušikovih oksidov povečalo metan?
Študija profesorja Shushi Peng z Univerze v Pekingu pomaga pojasniti, zakaj so se zgodile te nenavadne spremembe. Po podatkih iz študije je koncentracija dušikovih oksidov dejansko padla med zaprtji, kar pa je povzročilo povečanje koncentracije metana. Emisije dušikovih oksidov namreč vodijo do prisotnosti hidroksilnih radikalov (OH) v zraku, ki imajo sposobnost nevtraliziranja metana. Ko se koncentracija dušikovih oksidov zmanjša, pride do manj hidroksilnih radikalov in posledično več metana.
Slaba novica za podnebje
Po študiji ta upad koncentracije dušikovih oksidov ni edini razlog za povečanje metana v letih 2020 med zaprtji. Podnebne spremembe prav tako prispevajo k večji sproščanju metana v močvirnatih območjih, kot so močvirja in barja. Te slabe novice prihajajo v času, ko bi morali že nujno iskati rešitve, saj povečanje koncentracije dušikovih oksidov, ki bi pripomoglo k rešitvi problema metana (ki je bistveno bolj škodljiv za podnebje kot CO2), ni možno, saj je dušikov oksid tudi sam zelo škodljiv onesnaževalec za zdravje.
Bistveno bo, da v prihodnosti poiščemo način, kako zmanjšati onesnaževalce, kot je dušikov oksid, hkrati pa omejiti povečanje emisij metana. Ta naloga bo zahtevala celostni pristop k reševanju podnebnih izzivov in iskanju ravnovesja med zmanjšanjem škodljivih emisij ter ohranjanjem zdravja ljudi in okolja.
