Evropska unija je pozvala Kitajsko, naj – za božjo ljubezen – prostovoljno omeji izvoz hibridnih vozil kot del dogovora za preprečevanje trgovinske vojne med blokom in državo. Napetosti med obema stranema naraščajo pred ključnimi srečanji v Pekingu prihodnji mesec, saj se evropski proizvajalci avtomobilov ukvarjajo z množičnimi odpuščanji, medtem ko cenejša kitajska vozila preplavljajo trg.
Bruselj želi, da Peking obvlada svojo industrijo ali pa se sooči z višjimi carinami. Od uradnikov zahteva zavezo, da bo prodajo hibridov, izdelanih na Kitajskem, omejila na približno 15 % trga EU v primerjavi z več kot tretjino danes. Viri pravijo, da je Bruselj predlagal številne druge izdelke, kot so Chemicals, kjer je želel, da Kitajska pokaže zadržanost. Unija želi tudi, da Kitajska kupuje več evropskega izvoza. Od Financial Times:
“Če oni ne bodo omejili svojega izvoza na naš trg, ga bomo mi,” je dejal predstavnik EU. “Gre za zaustavitev deindustrializacije. Moramo ukrepati. Gre za upravljano trgovino.”
(…)
EU je junija določila oktober kot rok za “oprijemljive rezultate” pri zmanjševanju naraščajočega trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko, pri čemer sta obe strani ustanovili forum EU-Kitajska za trgovinska in investicijska posvetovanja (TIC), da bi poskušali obravnavati vprašanja dostopa do trga.
Trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko, ki znaša 1 milijardo evrov na dan, je “dosegel prelomno točko”, je v sredo dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
“Drugi kitajski šok … je že tukaj”, je dejala v svojem letnem govoru o stanju v Uniji.
“Naj bom jasna: uporabili bomo vsa orodja, ki so nam na voljo, da ponovno uravnovesimo najin odnos. Besede so dobre. Toda dejanja so boljša,” je dodala.
(…)
Eden od ljudi, ki je seznanjen s stališčem EU, je dejal, da blok s predlaganjem Kitajski, naj prostovoljno omeji svoj izvoz, upa, da bo ponovil vrsto dogovora, ki ga je sklenil z Japonsko leta 1986, ko je Tokio pristal na uvedbo izvoznih omejitev za japonska vozila – politika, ki se je nadaljevala do leta 1999.
To je spodbudilo japonska podjetja, kot sta Toyota in Nissan, da vlagajo v EU ali sodelujejo z domačimi proizvajalci.
Takšne omejitve in celo nadzor cen so bili pogostejši pred pospešitvijo globalizacije v 2000-ih z vstopom Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo.
Ena oseba, ki je seznanjena s to zadevo, je dejala, da je pritisk na EU, naj zdaj ukrepa, “ogromen”, saj je kitajski uvoz hibridnih avtomobilov v blok v drugem četrtletju dosegel visoko raven.
Bruselj je oktobra 2024 uvedel do 45-odstotne protisubvencijske carine na kitajske električne avtomobile, zaradi česar je Peking uvedel povračilne dajatve na izvoz konjaka, mesa in mlečnih izdelkov iz EU.
Toda medtem ko je uvoz baterijskih električnih vozil pozneje rahlo narasel, je uvoz kitajskih hibridnih avtomobilov, ki plačujejo le pavšalno 10-odstotno tarifo EU, narasel. Uvoz hibridov se je povečal za več kot 10-krat s 3.800 vozil oktobra 2024 na 50.000 julija 2026, medtem ko so povprečne cene padle.
(…)
Peking je uvedel vrsto politik “Made in China”, da bi spodbudil domače izdelke in izboljšal svojo tehnološko moč. Koriščenje subvencij zanika, saj pravi, da so konkurenčne cene posledica učinkovitih podjetij.
Proizvajalci avtomobilov, vključno z VW, pozivajo k podobnim kazenskim dajatvam za uvožene hibride. Komisija upa, da se bo Peking strinjal s prostovoljnimi omejitvami, da bi upravičil svojo odločitev o iskanju rešitve s pogajanji. Vendar pa se v dveh največjih evropskih gospodarstvih – Nemčiji in Franciji – oblikuje soglasje za odločnejše ukrepanje proti Kitajski po letih razhajanj glede tega vprašanja.
