Japonski avtomobilski velikan Toyota je nedavno sporočil, da bo preložil gradnjo svoje nove tovarne baterij za električna vozila, ki naj bi proizvajala baterije nove generacije z obljubljenim dosegom več kot 1000 km. Ta odločitev je presenetila mnoge, saj postavlja vprašanje o angažiranosti Toyote v boji za elektrifikacijo in bi lahko preoblikovala njihov položaj na vedno bolj konkurenčnem trgu.
Ambiciozni projekt postavljen na pavzo
Toyota je najavila, da bo preložila gradnjo tovarne baterij za električna vozila na Japonskem. Predvideno je bilo, da bi tovarna začela delovati v Fukuoki, na 280.000 kvadratnih metrih zemlje, ki so jo kupili prejšnji mesec. Po poročanju japonskih medijev, kot je Asahi Shimbun, se pripravlja predsednik Toyote Koji Sato, da bo osebno obvestil lokalne oblasti o tej strateški spremembi.
Tovarna naj bi že leta 2028 začela proizvajati “visoko zmogljive” baterije, ki naj bi omogočile dosego več kot 1000 km avtonomije in omogočile zelo hitro polnjenje v 20 minutah (od 10% do 80%). Takšen tehnološki cilj bi Toyoto postavil na čelo inovacij v električni mobilnosti.
Razlogi za preložitev so dvojni: po eni strani so zahteve po električnih vozilih nižje, kot so bile sprva predvidene, po drugi strani pa so stroški gradnje občutno narasli, kar je zmanjšalo privlačnost tega investicijskega projekta v trenutnih gospodarskih razmerah.
Električna strategija Toyote sedaj negotova
Ta preložitev je del širše strategije pregleda Toyotinega prehoda na električna vozila. Pred skoraj dvema letoma je podjetje predstavilo ambiciozen načrt, ki je vključeval več generacij baterij:
- Baterija “Performance”: predvidena za 2026, ponuja skoraj 800 km avtonomije in hitro polnjenje v 20 minutah
- Baterija “Popularisation” LFP: napovedana za 2027, ponuja več kot 600 km avtonomije in polnjenje 40% hitreje kot trenutni model bZ4X
- Baterija “Haute Performance”: predvidena za 2028, ponuja več kot 1000 km avtonomije in hitro polnjenje v 20 minutah
Preložitev bi lahko vplivala tudi na lansiranje nove generacije električne limuzine Lexus. Toyota razmišlja o odlogu njenega izida, da bi zagotovila, da bo vozilo izpolnjevalo visoka tehnološka in kvalitativna pričakovanja svoje premium stranke.
Medtem pa Toyotina tovarna baterij v Severni Karolini, v vrednosti 14 milijard dolarjev, pričakuje, da bo prihodnji mesec začela dobavljati prve enote. Po poročanju Nikkei-ja naj bi Toyota celo dobavljala baterije za približno 400.000 hibridnih vozil Honda na ameriškem trgu.
Paradoks v Toyotini strategiji
Presenetljivo je, da Toyota kot razlog za preložitev navaja nizko povpraševanje po električnih vozilih, čeprav ima samo en model 100% električnega vozila, bZ4X, katerega prodaja je sicer v porastu, saj je ta model januarja letos postal najbolj prodajano električno vozilo na Norveškem.
Ta paradoks se še povečuje, ko upoštevamo, da je svetovni trg električnih vozil leta 2024 dosegel nov rekord z več kot 17 milijoni prodanih enot, pri čemer se rast nadaljuje tudi v začetku leta 2025.
Generacija baterije | Predvidena avtonomija | Čas polnjenja (10-80%) | Sprva načrtovano leto | Trenutni status
Performance | 800 km | 20 minut | 2026 | Negotov
Popularisation (LFP) | 600 km | 40% hitrejše kot bZ4X | 2027 | Negotov
Haute Performance | 1000+ km | 20 minut | 2028 | Preloženo
BYD in kitajska konkurenca pridobivata prednost
S tem, ko Toyota preloži uvedbo svojih baterij nove generacije, si povečuje razkorak z proizvajalci, kot je BYD, ki je postal vodilni svetovni proizvajalec električnih vozil. Kitajski proizvajalec, znan po svojih cenovno ugodnih baterijah LFP Blade, je lani prehitel Teslo in dosegel promet, ki je prvič presegel 100 milijard dolarjev.
BYD-ova prednost leži v njeni vertikalni integraciji, saj podjetje večino svojih komponent, vključno z baterijami, proizvaja samo. Ta pristop ji omogoča, da ne ponuja le konkurenčnih cen za električna vozila, temveč tudi pozitivne marže, za razliko od številnih konkurentov.
Toyota pa je nedavno razkrila novo serijo električnih SUV-ov za Evropo, vključno z izboljšano različico bZ4X, kar še bolj osvetli nerazumljivo odločitev o upočasnitvi investicij v tehnologijo baterij, ki je ključna za prihodnjo konkurenčnost podjetja.
Dolgoročne posledice za Toyoto
Ta strateški premik bi lahko imel pomembne posledice za pozicijo Toyote v svetovnem avtomobilskem sektorju. Kot največji proizvajalec vozil na svetu, z ugledom po zaupanju in napredni inovaciji, bi Toyota lahko izgubila svojo pozicijo v primerjavi z bolj agilnimi tekmeci, ki se hitro prilagajajo elektrifikaciji.
Zdi se, da se japonski gigant spopada z dilemo, ali naj ohrani svojo tradicionalno pozicijo, ki temelji na previdnem pristopu in večenergetskih rešitvah (hibridi, hibridi na priključek, vodik in električni pogon), ali naj popolnoma sprejme revolucijo električnih vozil, kot so storili nekateri evropski in kitajski konkurenti.
Ta previdnostna strategija bi se lahko izkazala za tvegano, saj se okoljski predpisi zaostrujejo v več ključnih trgih, potrošniki pa vse bolj prehajajo na rešitve brez emisij. Poleg tega bi lahko prednosti, ki jih imajo pionirji v industriji, ustvarile tehnološke in ekonomske vrzeli, ki jih bo težko zapolniti.
Preložitev baterij z dolgim dosegom torej pomeni več kot le prilagoditev urnika: gre za potencialni kazalnik dolgoročne vizije Toyote glede prihodnosti električne mobilnosti. Naslednji meseci bodo pokazali, ali je to zgolj začasna strateška pavza ali pa znak globljega preusmerjanja japonskega proizvajalca pred hitro rastočimi izzivi energetske preobrazbe.
