Evropska avtomobilska industrija se ponovno znajde v občutljivem položaju. Tokrat zaradi omejitev izvoza redkih zemelj, ki jih je Kitajska uvedla aprila. Te omejitve so razkrile, kako globoko so evropski proizvajalci vozil odvisni od surovin, nad katerimi ima Peking skoraj popoln nadzor. Zaradi pomanjkanja teh ključnih materialov so morale nekatere tovarne motorjev za električna vozila celo začasno ustaviti proizvodnjo.
Kitajska prevlada nad kritičnimi materiali
Čeprav bi ime “redke zemlje” lahko zavajalo, ti elementi niso nujno redki v naravi. So pa zelo zahtevni in dragi za izkopavanje ter čiščenje. In ravno tu ima Kitajska veliko prednost – desetletja je vlagala v razvoj svojega rudarskega in predelovalnega znanja ter danes pokriva približno 90 % svetovne proizvodnje teh ključnih kovin.
Redke zemlje so danes prisotne v skoraj vsem: pametnih telefonih, vetrnicah, vojaški opremi in seveda v motorjih električnih avtomobilov. Brez elementov, kot so neodim, disprozijev ali terbijev, ni mogoče izdelati zmogljivih trajnih magnetov, ki so srce številnih elektromotorjev.
- Neodim: ključen za visokozmogljive magnete
- Disprozijev: povečuje toplotno odpornost magnetov
- Terbijev: stabilizira magnetne lastnosti pri visokih temperaturah
- Praseodim: dopolnjuje neodim pri posebnih aplikacijah
Ustavitve proizvodnje in napeti dobavni roki
Po podatkih CLEPA (Združenje evropskih dobaviteljev avtomobilske industrije) je več tovarn moralo začasno zapreti proizvodnjo zaradi izčrpanih zalog. Tudi tisti, ki so si pravočasno ustvarili rezerve, zdaj hodijo po robu. Mercedes trdi, da je predvideval težave, a mnogi drugi proizvajalci so že na meji zmogljivosti.
Številke kažejo resnost razmer: le 25 % vseh prošenj za izvozno dovoljenje iz Kitajske je bilo odobrenih, preostale pa zavrnjene ali ostajajo v obdelavi. Kitajske oblasti so to utemeljile kot “postopkovno vprašanje”, a za evropske tovarne, ki morajo vnaprej načrtovati dobavo sestavnih delov, to pomeni velikansko negotovost.
Kot je povedala Sherry House, finančna direktorica pri Fordu: »Sistem, kjer se deli naročajo tedne vnaprej, je pod pritiskom, kot ga nismo vajeni.« Takšna napetost močno spominja na krizo s polprevodniki, ko so morali številni avtomobilski obrati leta 2020 upočasniti ali celo popolnoma ustaviti proizvodnjo.
Iskanje alternativ in tehnološki izzivi
Da bi se izognili novi odvisnosti, številni proizvajalci razvijajo motorje brez trajnih magnetov. BMW je med pionirji tega pristopa, čeprav tovrstni motorji še niso dosegli enake zmogljivosti. Tudi General Motors v ZDA vlaga velike zneske v razvoj alternativnih tehnologij.
Cilj je jasen: doseči enako raven učinkovitosti, kot jo omogočajo trenutni motorji z redkimi zemljami, brez uporabe teh dragocenih materialov. A to ni poceni. Industrijska proizvodnja novih vrst motorjev, kot so reluktančni motorji ali sinhronski motorji z navitim rotorjem, zahteva popolnoma prenovljene proizvodne linije in višje stroške.
| Tehnologija | Prednosti | Pomanjkljivosti | Podjetja |
|---|---|---|---|
| Reluktančni motorji | Brez redkih zemelj | Nižja učinkovitost | BMW, Tesla |
| Sinhronski z navitim rotorjem | Precizen nadzor | Zapletenejša konstrukcija | Renault, Mercedes |
| Aksialni tokovni motorji | Kompaktna zasnova | Visoki proizvodni stroški | Mercedes, Ford |
Geopolitika in potreba po industrijski suverenosti
Zadnje omejitve so le del širšega geopolitičnega spora, ki vključuje trgovinske napetosti med Kitajsko, ZDA in EU. Kitajska zdaj svojo prevlado nad redkimi zemljami uporablja kot sredstvo diplomatskega pritiska, kar jasno razkriva, kako strateško ranljivi so zahodni trgi.
Maros Sefčovič, evropski komisar za trgovino, je že stopil v stik s kitajskimi oblastmi, da bi »v najkrajšem možnem času razjasnili situacijo z redkimi zemljami«. Tudi Stéphane Séjourné, odgovoren za industrijsko strategijo, je poudaril: »Našo odvisnost moramo zmanjšati – še posebej do držav, od katerih smo odvisni za več kot 100 %.«
V Bruslju so identificirali 13 strateških projektov, katerih namen je razpršitev virov. Francija, na primer, krepi sodelovanje z Indonezijo, ki ima bogate mineralne vire, da bi dolgoročno zagotovila stabilne dostope do surovin.
Kako naprej?
Ta kriza je razgalila resnico, ki so jo mnogi dolgo ignorirali: evropska avtomobilska industrija ni dovolj odporna na tovrstne zunanje pritiske. A kriza prinaša tudi priložnost. Čeprav so nekateri obrati morali ustaviti proizvodnjo, se zdaj oblikuje jasna skupna usmeritev – vlaganje v tehnološke alternative, krepitev lastnih zmogljivosti in iskanje zanesljivejših partnerjev.
Če želi Evropa ohraniti konkurenčnost v dobi elektrifikacije, bo morala poskrbeti, da naslednja kriza ne bo več vprašanje surovin, temveč bo postala priložnost za lastno krepitev.
