Ko kupujemo rabljen avtomobil, si pogosto določimo proračun, izberemo nekaj modelov na seznamu, a tudi določimo maksimalni kilometražo, nad katero avto ne bomo kupili. Toda, ali je to smiselno? In pri kateri kilometraži nakup dejansko postane tvegano? To je vprašanje, ki se postavlja mnogim kupcem rabljenih vozil.
Koliko kilometrov je preveč?
Verjetno ste že kdaj slišali, ali pa celo sami izrekli: „Ah, ne, jaz ne bom kupil rabljenega avtomobila, ki ima več kot 200.000 km“ ali „Nikoli več kot 100.000 km“. Nasprotno, nekateri trdijo: „Prav pri več kot 200.000 km se da najti najboljše posle!“ Kaj pa dejansko velja? Ali obstaja omejitev kilometrov, nad katero je nakup že resnično tvegan?
Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Odvisno je od znamke, modela in zgodovine vozila, zato se lahko odgovor zelo razlikuje.
Zanesljivi avtomobili in visoka kilometraža
Za vozila, ki so znana po svoji zanesljivosti, kot so japonski modeli, hibridi, starejše generacije Mercedesov ali Volkswagnov, pa tudi Peugeot in Renault, je kilometrina, pri kateri začne biti nakup tvegana, zelo visoka.
Mercedes C, E ali S iz 80-ih in 90-ih let se brez težav kupi pri 200.000 km, če je bilo vzdrževanje ustrezno. Tudi pri 300.000 km ni razloga za strah. Renault 21 iz 90-ih let je skoraj nepremagljiv v dieslu ali bencinu, prav tako Peugeot 406 HDI lahko doseže 400.000 km brez težav. Zato so nakupi teh vozil pri 200.000 km brez večjih tveganj.
Hibridi, kot so Toyota Prius, Honda Insight ali Civic IMA, so zelo robustni. Taksiji, ki vozijo te modele, pogosto dosežejo 350.000 km ali več brez težav, preden jih prodajo. In še vedno vozijo brez večjih težav!
Manj zanesljivi modeli
Za druge modele, ki so znani po slabi zanesljivosti, kot so Renault, Peugeot, Mercedes in Volkswagen iz let 2001–2007, ali določeni modeli z zelo slabo zasnovanimi motorji (kot 1.4 TSI Volkswagen, DSG menjalniki, 1.2 TCe Renault ali 2.0 diesel BMW N47), postane nakup tvegan že pred 100.000 km.
Zato je zelo pomembno, da pred nakupom rabljenega vozila preverite zanesljivost modela. Pomoč vam lahko nudijo različna poročila o zanesljivosti, na primer tiste na Caradisiac, drugih spletnih straneh ali forumih, kjer najdete veliko koristnih informacij.
Nekaj splošnih pravil
Čeprav se na to vprašanje ne da odgovoriti enoznačno, obstajajo neka splošna pravila, ki pomagajo določiti stopnjo tveganja.
1. Vzdrževanje je ključnega pomena
Pomembneje od same kilometraže je, kako dobro je bilo vzdrževano vozilo. Če pri preizkusu avtomobila prodajalec ne more zagotoviti zgodovine vzdrževanja ali računov za popravila, ne glede na kilometražo, je nakup bolj tvegan.
2. Kilometrina do 200.000 km
Če se osredotočimo zgolj na kilometražo, je smiselno določiti mejnik pri 200.000 km, ker povprečno začnejo najpomembnejši deli avtomobila zahtevati zamenjavo pri tej kilometraži. To povečuje tveganje, da boste naleteli na okvare. Sklope sklopke, menjalnik, amortizerji (ki se lahko hitro obrabijo), veriga za distribucijo, alternator in zagonni motor – vse te komponente so lahko na tej kilometraži v slabšem stanju.
Če so te komponente že zamenjane, ni večjih skrbi, vendar če niso, boste morali prevzeti tvegane stroške.
3. Vrednost avtomobila in cena
To pomeni, da so avtomobili z več kot 200.000 km pogosto cenejši in se težje prodajo. Kupite ga lahko s to ozaveščenostjo. In, kot smo že omenili, to velja tudi za tiste, ki so znani po svoji izjemni zanesljivosti – tukaj lahko povečamo mejo do 300.000 km, vendar pod pogojem, da je bilo vzdrževanje skrbno opravljeno.
Če pa ni bilo skrbno vzdrževano, se temu modelu izognite, ne glede na kilometražo.
Zaključek
Nakup rabljenega vozila zahteva tehtno premislek o kilometraži, vendar tudi zgodovina vzdrževanja in zanesljivost modela pomembno vplivata na tveganja. S tem znanjem boste lažje našli zanesljiv avto, ki vam bo dolgo služil.
