Baterije LFP: ključ do prihodnosti električnih Mercedesa?

Mercedes-Benz je naredil pomemben korak v svoji strategiji elektrifikacije. Za svoja vozila nižjega cenovnega razreda je nemški proizvajalec odločil, da bo začel uporabljati baterije litij-železo-fosfat (LFP). Ta odločitev je posledica tako ekonomskih kot tehnoloških potrebščin, ki postavljajo nove prioritete v svetu električnih vozil.

Zakaj Mercedes-Benz stavlja na baterije LFP

Tehnologija baterij LFP ni popolnoma nova, vendar pa je v zadnjem času vse bolj prisotna na trgu, še posebej v Evropi. Te baterije, ki so sestavljene iz litija, železa in fosfata, se ponašajo z nižjimi stroški proizvodnje. V nasprotju z baterijami NMC (nikelj-kobalt-mangan), so baterije LFP cenejše in bolj vzdržljive. Mercedes-Benz tako želi svoje električne avtomobile narediti dostopnejše, obenem pa izboljšati njihovo zanesljivost.

Baterije LFP ponujajo nižjo gostoto moči v primerjavi z NMC, kar nekoliko omejuje avtonomijo vozil. Vendar pa imajo tudi svoje prednosti: so bolj odporne na požare in imajo daljšo življenjsko dobo. Kot poroča Automotive News Europe, je ta tehnologija že dolgo priljubljena na Kitajskem, zdaj pa postopoma vstopa tudi na evropski trg.

Mercedes-Benz cilja na kupce, ki so občutljivi na razmerje med kakovostjo in ceno. Baterije LFP bodo nameščene v njihove modele nižjega cenovnega razreda, med drugim tudi v EQA in EQB. Te baterije bodo imele uporabno kapaciteto 58 kWh, kar je zadostno za mestne in primestne vožnje, saj omogočajo dovolj avtonomije, ne da bi dvignile končno ceno vozila.

Visokokakovostni modeli pa bodo še naprej uporabljali baterije NMC, ki omogočajo boljše zmogljivosti, saj imajo kapaciteto 85 kWh in dosegajo avtonomijo do 750 km. Ta dvojnika ponudba omogoča Mercedesu, da pokrije širok spekter potrebščin, od vsakodnevne mobilnosti do daljših poti.

Odvisnost od kitajskih dobaviteljev

Da bi v svoja vozila integriral baterije LFP, se mora Mercedes-Benz obrniti na kitajske dobavitelje, kot so BYD in CATL, ki prevladujejo na trgu te tehnologije, medtem ko evropski proizvajalci še vedno razvijajo svoje rešitve.

Ta odvisnost kaže na nekakšen paradoks: čeprav je Mercedes ključni lastnik podjetja Automotive Cell Company (ACC), to podjetje še ni pripravljeno na množično proizvodnjo baterij LFP.

Ta odločitev Mercedes-Benza je del širše dinamike. Z uporabo baterij LFP želi znamka pomagati pri demokratizaciji električnih vozil v Evropi. Tudi drugi proizvajalci sledijo tej smeri: Renault načrtuje, da bo leta 2026 predstavil model Twingo LFP, Stellantis pa že uporablja to tehnologijo pri nekaterih svojih modelih.