Na prvi pogled se zdi, kot da se je majhna korziška vasica odločila za ekološki korak nazaj – prepoved električnih avtomobilov v imenu zaščite koz. A čeprav je ta zgodba hitro osvojila družbena omrežja, se za njo najverjetneje skriva nekaj drugega: dobro zmontiran spletni šaljiv prispevek, ki razkriva našo ranljivost za privlačne, a napačne zgodbe.
Šala, ki se je razširila po družbenih omrežjih?
Govori se, da naj bi župan Castifaa, François Orsini, prepovedal električna vozila, ker naj bi elektromagnetna valovanja motila krajevne koze. Trditev se hitro širi, a ne obstaja noben uradni dokument, lokalni medijski zapis ali občinska odločba, ki bi to potrjevala.
Zgodba ima vse značilnosti klasičnega spletnega vica: ekscentričnega lokalnega politika, skrajni ukrep, vračanje k uporabi oslov za prevoz in psevdoznanstvene razlage. Najverjetneje gre za satiro, ki je iztrgana iz konteksta postala viralna novica.
Sporni znanstveni argumenti
Trditev, da električna vozila škodujejo živalim zaradi elektromagnetnih valov, ni podprta z dokazi. Evropske regulative strogo nadzorujejo tovrstna sevanja, znanstvene študije pa ne potrjujejo škodljivih vplivov na ljudi ali živali.
Dejstvo je, da električni avtomobili oddajajo manj valovanj kot mnoge gospodinjske naprave, kot so Wi-Fi usmerjevalniki ali mikrovalovne pečice. Torej – če koze res zaznavajo motnje, potem bi morale bežati tudi pred vsakim pralnim strojem.
Osli kot uradno prevozno sredstvo?
Po poročanju družbenih omrežij naj bi občina uvedla tudi komunalno storitev izposoje oslov za lokalne potrebe. Zamisel, ki marsikomu deluje kot nostalgična ali smešna, bi lahko bila razumljena tudi kot skrajna oblika okolju prijazne mobilnosti.
Čeprav električni avtomobili močno zmanjšajo ogljični odtis, ga oslovska vprega skoraj popolnoma izniči – razen, seveda, naravnega izpusta metana.
Odmevna zgodba z globljim pomenom
Ne glede na resničnost celotne zadeve, ta zgodba izpostavlja resnično vprašanje: kako daleč smo pripravljeni iti pri varovanju okolja – in kje potegnemo mejo med napredkom in tradicionalnimi vrednotami?
Tudi če je primer Castifaa izmišljen, je njegova viralnost pokazatelj napetosti v družbi, ki se pojavljajo v času ekološkega prehoda. Postavlja pod vprašaj našo sposobnost ločevanja dejstev od privlačnih izmišljotin in odpira prostor za kritično razmišljanje o tem, kaj pomeni resnični napredek – tako v mestu kot na podeželju.
