Hitrost, tehnika in preciznost – vse to zaznamuje Formulo 1. A za bliščem dirkalnih stez in dramatičnimi prehitevanji se skriva še en svet, poln številk, meritev in natančnega upravljanja – tudi z gorivom. Koliko ga torej porabi dirkalnik, ki v enem vikendu požene srce milijonom gledalcev po svetu?
Od bencinskih zverin do hibridnih čudežev
Če bi se s kom pogovarjali o Formuli 1 pred dvajsetimi leti, bi bila prva asociacija glasen V10 motor in oblaki dima ob speljevanju. Danes pa je zgodba drugačna. Od leta 2014 F1 uporablja 1,6-litrske V6 turbomotorje, ki pa so del hibridnega pogona, sestavljenega še iz dveh električnih enot: MGU-K in MGU-H.
Glavni motor zmore približno 840 konjskih moči, ostalo pa dodata električna sistema. MGU-H izkorišča vroče izpušne pline, da zmanjšuje zamik pri pospeševanju, MGU-K pa shranjuje energijo, ki nastane pri zaviranju – in jo nato ponovno uporabi pri pospeševanju.
Kljub zapletenosti sistema gre za eno najbolj učinkovitih kombinacij moči in varčnosti v avtomobilskem svetu.
Omejitve, ki ustvarjajo mojstrovine
Pri dirki gre za več kot le za čim hitrejše kroženje po stezi. Eno izmed najbolj strogih pravil je omejitev: največ 110 kilogramov goriva (približno 37 galon ali oko 132 litrov) za celotno dirko. In nobenega dodatnega dolivanja med dirko.
Poleg tega obstaja še omejitev pretoka goriva, ki ne sme presegati 100 kg na uro. Zaradi teh omejitev je gorivo danes pravzaprav strateški dejavnik, ki lahko odloča o zmagi ali porazu.
Ekipa, ki zna gorivo najbolj pametno razporediti – v pravih trenutkih voziti hitro, v drugih pa varčevati – si pogosto pribori ključne sekunde.
Kako ekipe optimizirajo porabo
Čeprav bi si mislili, da vsi izkoristijo maksimalno dovoljeno količino goriva, ni vedno tako. Ekipa lahko v avtomobil natoči manj, kot je dovoljeno, da zmanjša skupno težo vozila. Na primer, s 5–15 kg manj goriva je avto lažji in zato hitrejši, kar pomeni prednost v zgodnjih fazah dirke.
Seveda to prinese tveganje. Voznik mora pogosto izvajati t. i. »lift and coast« – dvigne nogo s plina pred zaviranjem, da zmanjša porabo. Tudi varnostni avtomobili (safety car) in vremenske razmere lahko vplivajo na končno odločitev, koliko goriva res potrebujejo.
Koliko torej zares porabi?
Na povprečni dolžini dirke, približno 190 milj (305 km), porabi dirkalnik med 95 in 110 kg goriva. To pomeni, da se pri današnjih hitrostih in pospeških F1 bolidi peljejo s porabo približno 30–35 litrov na 100 km – kar se sliši veliko, a glede na zmogljivosti je to osupljivo učinkovito.
Za primerjavo – športni avtomobil z 500 konjskimi močmi v vsakdanji rabi pogosto porabi več, pa vseeno ne doseže niti polovice F1 zmogljivosti.
Zaključek: ko vsak liter šteje
Svet Formule 1 je izjemno natančen in vsaka kapljica goriva ima svojo vlogo. Z današnjimi pravili in tehnologijo je izziv enako velik kot v preteklosti – le da danes ne gre več le za hitrost, ampak tudi za učinkovitost in trajnost.
In morda prav tu tiči skrivnost: tudi najhitrejši šport na svetu ve, da prihodnost pripada tistim, ki znajo pametno upravljati z viri.
